Vilijem Cigoj - "Pripovedovanja"

Izbor fotografij iz ustvarjalnega opusa Viljema Cigoja, ki ga je sam poimenoval Pripovedovanja, vključuje dela iz treh fotografskih sklopov: Potovanje skozi prostor in čas, Burja in Kruh. Cikli predstavljajo samostojne, zaključene celote in vsebinsko niso povezani. Veže jih le avtorjev prepoznavni fotografski izraz, ki priča, da je motivika njegovih del tesno povezana s primorsko pokrajino in njeno tradicijo. Vendar predstavljeni motivi niso odslikava stvarnosti, pač pa so vse pripovedi režirane, kar pomeni, da jih ustvarja sistematično, po jasno izdelanem načrtu, ki zahteva predhodno, mentalno vizualizacijo prizorov. Avtor natančno določi tudi sosledje posameznih prizorov in dobro premisli, kako bo kadriral posamezni posnetek, da bo serija dobila želeno podobo. Cikel šestih fotografij Potovanje skozi prostor in čas je pripoved o njegovem osebnem videnju in dojemanju naravnega življenjskega kroga, določenega z začetkom in koncem, ki je zapisana v simbolnem jeziku. Neostra podoba človeka v omejenem prostoru se na posameznih fotografijah spreminja v brezoblično senco, saj je dolg osvetlitveni čas skoraj povsem zabrisal njeno obliko. Neizprosno minevanje časa dodatno poudarjajo štirje sekvenčni posnetki, ki zaznamujejo sosledico obdobij v človekovem življenju in njihovo časovno soodvisnost. Pripoved zaokroži podoba otroka v zapuščeni in izpraznjeni notranjščini, ki simbolizira novo življenje in prinaša upanje v človekov negotovi vsakdan. V Cigojevem delu izstopajo motivi elementarnih, neuničljivih sil narave, kot sta voda in veter, ki mu predstavljajo poseben ustvarjalni izziv. V zgodbi o Burji, hladnem vetru, ki piha s kraške planote proti morju, je želel ujeti v fotografski objektiv nestanovitno dušo vetra, torej »nemogočo« fotografsko podobo. Burjo pooseblja dekliška figura, odeta v belo oblačilo, ki se na posnetkih izmenično približuje, oddaljuje, vrti, miruje in izginja v daljavi. Megličaste tvorbe abstraktnih oblik, ki so metafora za nevidno, je avtor tudi v tem primeru ustvaril s fotografskimi sredstvi. V pripovedi o Burji je poudarjena dinamična nota fotografije, medtem ko so posnetki iz cikla Kruh bolj statične, nostalgične podobe, ki prikazujejo izumirajočo pekarsko obrt. Na prvi pogled se zdi, da zgodba o nastanku kruha dokumentira zgolj postopek tradicionalne primorske peke, ki jo je v sodobnem času zamenjala mehanizirana proizvodnja. Vendar je avtorjev glavni namen prikaz osebnega odnosa do kruha, ki ga najbolj očitno ponazarjajo posnetki zavzetega dela pekovih rok. Pečeni hlebci, razstavljeni v historičnem ambientu črne kuhinje, so ožarjeni s prefinjeno svetlobo, ki poudarja temeljno sporočilo celotnega cikla, da je kruh sveta stvar. Ustvarjalno delo Viljema Cigoja je preprosta in nadvse poetična pripoved o človekovi povezanosti s preteklostjo in njegovi zraščenosti z naravnim okoljem, ki se neustavljivo spreminja. Tehnično dovršene črno-bele fotografije, na katerih prevladuje simbolična in metaforična govorica podob, poudarjajo njegov subjektiven odnos do fotografiranega in bivanja v celoti. Razkriva se nam kot ustvarjalec, ki beleži drobne vsakdanje resnice in želi s svojimi pomensko sugestivnimi pripovedmi vsaj delno ohraniti lepote krajine in njeno duhovno kulturo. Življenjepis Viljem Cigoj je rojen leta 1961 v Vipavskem Križu. Od leta 1997, ko je svoja fotografska dela prvič predstavil javnosti, je pripravil več samostojnih razstav v Sloveniji in v tujini. Posamezne fotografske cikle je izdal v štirih fotomonografijah, ki so izšle v samozaložbi: Vipavski križ (1999), Hubelj (2000), ki je leto kasneje, dopolnjena v multivizijo, izšla tudi na videokaseti, Burja (2003) in Kruh (2006). Avtor živi in ustvarja v Ajdovščini.

 

< Nazaj		Naprej >