|
Recenzija - SVETLOBA IN SENCA Najnovejši opus fotografa Osmana Demirija obsega širok diapazon tematskih preokupacij, diverznih tehničnih pristopov in idejnih ciljev pri realizaciji same fotografije. Priča smo intenzivno koloritnim fotografijam z asociativno vsebino in čistimi postavitvami elementov v kompozicijo, ujetimi v določenem trenutku, z izniansiranimi, komajda kromatskimi slikami (veriga, kovinska spirala…), zamegljenimi, brez fokusne točke; fotografijam, ki imajo svojo lastno estetsko in likovno organiziranost. Demiri fotografira kar vidi okoli sebe: objekte in pojave iz svojega okolja. Pri tem poskuša, kolikor je to mogoče, opustiti klasično figuracijo in objektivno umetnost ter se trudi, da bi ustvaril kar največ abstraktnih oblik, ki pa ne prekinjajo zveze z realnostjo, ampak jo, nasprotno, še bolj poudarijo, vendar iz druge perspektive in dimenzije, ki se v nekaterih delih lahko dojemajo kot metafizika. Igro svetlobe in njeno lomljenje kot enega vodilnih elementov v tem mediju je Demiri v svojih delih odlično uporabil. Uspelo mu jo je vešče zamrzniti v danem trenutku in tako ustvariti harmonično in vizualno-kompozicijsko celost, ki deluje resno in domišljeno. Nekje je z njo ustvaril odlično osvetljene detajle in poudarjene sence, ki prispevajo h grafičnemu ali kompozicijskemu rekomponiranju obstoječe podobe ali dela te podobe, spet drugje vizualizira poudarjen kontrast, ki ustvarja določeno misterioznost ali enigmo. Demiri se uspešno poigrava z linijo, ki je lahko poudarjena in ustvarja tridimenzionalne plastične segmente, spet na drugih fotografijah pa je tako zelo zamegljena, da zaokroža ali omejuje samo določene dvodimenzionalne oblike. Linija ima često ključno vlogo v kompoziciji: lahko je sama fotografski cilj, lahko le element slike (segment, del, smer), lahko pa predstavlja senco v linearni obliki. Je element, ki vodi oko gledalca skozi fotografijo, mu določa smer gibanja in center zanimanja.
 Naslednja bistvena likovna karakteristika Demirijevih del je tekstura. Ta nosi aksiomatsko jedro na večini fotografij. Ni le parafrazirana z izborom fotografij, pač pa je poudarjena s prej omenjenimi elementi – s svetlobo in linijo. Na nekaterih fotografijah je slika popolnoma jasna, mimetično prenešena s pomočjo fotoaparata, kot na primer asfalt, zid, tkanina … , medtem, ko na drugih motiv ni lahko prepoznaven, temveč spominja na likovno delo oziroma na slikarsko platno. Vsi ti likovni elementi, skombinirani v odlično uravnotežene kompozicije, v zanimive harmonične končne slike, s proporcionalnimi perspektivnimi odnosi med določenih deli (detajli) v primerjavi s celotno kompozicijo predstavljajo nek nov koncept v organiziranosti fotografije, ki je, glede na vse povedano, likovno-vizualno dovršen, skladen, in pri tem omogoča drugačno eksegezo v konkretnem mediju. Vsemu temu naj dodamo še pogojno prednost, ki jo nudi digitalna tehnika kot medij, ki omogoča predelavo in dodelavo "informacije" ter s pomočjo računalniškega softvera lahko intenzivira ali odvzame nekatere vrednosti, ki jih fotografija kot predmet umetniškega izražanja nudi, čeprav Demiri ta privilegij zelo redko uporablja. S tem ciklusom najnovejših razmišljanj je Demiri ponovno upravičil svoj obstoj na makedonski umetniški sceni. Ana Frangovska, umetnostna zgodovinarka in kustosinja
 Biografija - Osman Demiri Fotograf je rojen 25.2.1965 v Kumanovu v Makedoniji. 1980 je maturiral na na Oddelku za modno oblikovanje Srednje poklicne šole Pero Nakov, diplomo pa je pridobil na Filološki fakulteti Sv. Cirila in Metoda v Skopju. Demiri se je nato odločil nadaljevati študij v Italiji in 1993 zaključil Specialistični študij komercialne fotografije na John Kaverdasch Private School. Osman Demiri je aktiven kot sodelavec časopisa Flaka, sodelavec lokalnega časopisa La voce di Mantova, reporter pri časopisu Rilindija in urednik mesečnika Jeta. Deluje tudi kot asistent v laboratoriju fotografa Umberta Furinija v Veroni, je direktor profesionalnega fotostudia Minolta - Gostivar, direktor fotografije pri številnih filmih in sodeluje z radiem Nov začetek. Do danes je avtor razstavljal na že 17 samostojnih razstavah in sodeloval na številnih skupinskih. Živi in dela v Gostivarju v Makedoniji.
|