Nataša Košmerl - "Iskanje prisotnosti"

ISKANJE PRISOTNOSTI Podobe narave in podobe človeka se pogostokrat izoblikujejo kot zgoščeni prostori vizualne energije, saj telo in narava nenehno omogočata večplastnost izraza, raznolike simbolne nivoje in mnoge spomine ter hrepenenja na poti življenja. Telo, drevesa, listje in morje niso samo nosilci izraza, temveč predvsem njegovi izdelovalci, kjer možnosti številnih konotacij vizualno razširjajo prostore osebnih doživetij ali pa preprosto temeljijo na iskreno občutenih podobah iz okolja. Nataša Košmerl je v svoji fotografski seriji združila podobe človeka in podobe narave v ritmičnem zaporedju medsebojnega prepletanja ali menjavanja. Sama se pojavlja kot nemi opazovalec in aktivni soudeleženec dogajanja. Vsebina fotografij je sicer jasno določljiva, navezujoča se na naravo in osebno doživljanje življenja, toda v poglobljenem, simbolično urejenem zapisu ta pomeni nekakšen niz motivov podvrženih mentalnemu podobju. Nivoji vizualnega in čustvenega spomina se v teh fotografijah pojavljajo v rahlo zamaknjenih, meditativno umirjenih svetovih. Motivno fotografsko polje ali premišljen izrez izpostavi gladke, čiste in jasne upodobitve, kjer je svetloba enakomerno razporejena, razpršena kot enoten barvni ton v statičnem in celo nekoliko otrplem dogajanju. V teh podobah se je čas ustavil, tu ni motečih elementov izmikanja ali prenašanja vizualne koncentracije iz jedra upodobitve, ki se v vseh delih nanaša na prisotnost lastnega subjekta (ženske energije v kombinaciji z moško energijo). Energijo teles se zaznava tudi tam, kjer v fotografskem zapisu ni človeške figure, pač pa jo zaznavamo v intimnem poudarku nekega prostora ali predmeta napolnjenega oz. zaznavajočega z značilno žensko milino, nežnostjo in predvsem ljubeznijo. Sama fotografinja se pojavlja kot povezovalni subjekt, opazovalec življenja, ustvarjalec in zaznamovalec čutenja. Njena pozicija in položaj narave imata točno določeno mejo, ki jo začrtuje ostrina kompozicije zamejena s horizontalno ali vertikalno dinamiko. Prostorski plani podob so nadzorovano razporejeni v enovito površinskost z ustreznimi vizualnimi težišči, kjer se pogled umiri in doseže premišljeno vodeni statični učinek. Upodobitveno polje tako ustvari urejen podobotvoren proces, enoten pogled ujet v pravokotno organiziran prostor, napolnjen z zamaknjenostjo življenja. Oblike postajajo razsežnosti medsebojnih odnosov višine, širine in globine in kot ploskve ali dimenzionalno telo ustvarjajo moč izraznosti, pojavnost zgoščeno v posameznih detajlih in svetlobni enotnosti. Telo (fotografinja) in narava sta postala posodi, ki naj jih polni svetloba in življenje. Nataša Košmrl išče smisel in pomen svoje prisotnosti. Nahaja se na odru življenja, kjer ustvarja in se umešča v fotografski svet, napolnjen z realnimi in imaginarnimi prostori. Med njimi fotografsko raziskuje skladnost oz. ravnotežje psihične in realistične plati obstajanja. V takšnem početju je svobodna in zavezana le možnostim fotografskega medija in sebi kot zaznavajočem bitju. dr. Sarival Sosič

 

< Nazaj		Naprej >