SLIKA  IN  ZVOK  NASTAJAJOČEGA  ŽIVLJENJA

Utrip  srca ... dihanje ... trepet  prvih  življenjskih  vzgibov ... nemir    prvih  otroških  gibov  v  materinem  telesu ... napeta  opna  nastajajočega  življenja,  ki  postane  svetločutna  fotografska  površina,   navdih  in  ustvarjalni  izziv  Maje  Šivec.  Napetost  pričakovanja  in  svetloba  prihajajočega  rojstva   se  prelijeta  v  magijo  fotografske  pokrajine,  občutljivo  niansirane  v   svetločutnih  kontrastih,  telesa  bodočih    mamic  pa  postanejo  izzivalni  modeli,  katerih  pozicije  v  sliki    avtorica  skrbno  komponira,   natančno  osvetli   ter  domisli  do  zadnjega  detajla.  Pogosto  smo  ob  teh  fotografijah  presenečeni  v  kakšne  pozicije  avtorici  uspe  postaviti  svoje  modele,  ki  jih  na  videz  povečani  in  napeti  trebuhi   nič  ne  ovirajo  ter  se  skladno  in  zaupljivo  gibljejo   po  fotografskem  ateljeju,  kot  bi  bilo  to  zanje  povsem  domače  okolje.  V   tem  ambientu  včasih  celo  zanihajo  v  ples  in  postanejo  živo  potrdilo  zdravilnim  teorijam  prenatalnega  ritmičnega  gibanja,   ki  poskrbi   za  materino  ponovno  odkritje  celostnega  občutka  poenotenja  telesa,  uma    in  duha  ter  da  telesu   moč,  gibčnost  in  energijo  za  skladno  in  navdihujoče  rojstvo  novega  življenja.  Bolj  ko  žena  čuti  kako  želi  gibati  njeno  telo  od  znotraj   navzven,  lažje  ji  bo  pri  naporu   rojevanja  in  morda  prav  s  tem  zavedanjem  postanejo  modeli  Maje  Šivec   izrazno  tako  prepričljivi  ter  sevajo  vitalno  energijo,  ki  jo  fotografski  medij  z  izbiro  domišljene   osvetlitve  oblikuje  v  žive  "kiparske"  in  pogosto  kar  "monolitne"  strukture.  Sicer  so  človeška  telesa  že  kar  nekaj  časa  inspirativni  fotografski  motiv   Maje  Šivec,  ki  mu  zna  vdihniti  magične  in  likovno  osmišljene  presežke  ter  ji  je  zato   prinesel  že  marsikatero  nagrado,  pa  naj  so  to  ženski  ali  moški  akti,  pari  golih  teles  ali  portreti.  Njen  pozorni  pogled  s  katerim  pogumno  in   včasih  že  kar   izzivalno  oblikuje   fotografsko  kompozicijo,  skupaj  z  natančnim  niansiranjem  svetlobnih  površin,  da  telesom  univerzalno  simboliko  rojevanja  novega  življenja  in  hkrati  nastajanja  novega  likovnega  dela.   Prav  ta  magija  domišljenega  in  skrbno  vodenega  likovnega  ter  idejnega  navdiha,  ki  ga  neguje  Maja  Šivec,  postaja  v  današnjem  površnem  času  vedno  bolj  dragocena,  saj  digitalno  brzenje  in  inflacija  povprečnih  posnetkov,  pogosto  tudi  na  področju  fotografije  dela  tej  umetnosti  slabo  uslugo.    Pri  svojem  ustvarjanju  fotografskih   aktov  avtorica  ne  podlega  "sodobnim"  šablonskim  trendom  glamurozne  lepote  všečno  nališpanih   modelov,   temveč  raziskuje,  kot  sama  pravi  posebne,  nenavadne  perspektive  in  razpoloženja  v  katerih  se  gibljejo   ali  mirujejo  njene  portretiranke.  Redko  prepoznamo  njihove  obraze,  saj  jih  zna  ustvarjalka  tako  domišljeno  zvabiti  v  pozicije,  kjer  telo  skoraj  "neopazno" zakriva  obraz,  da  delujejo  kot  svojstveno  oblikovane    enigme  s  svojo  likovno  in  vsebinsko  prepričljivo  podobo.  Tako  razpoznavni  "obraz"  postane  slika   sama,  fotografska  vizija  iz  še  kako  realnega  življenja,  a  hkrati  fantastična  likovna  parabola,  ki  govori  sama  zase  s  svojo  obliko,  izrazom,  razpoloženjem  in    ambientom,  ki  jo  obdaja.    Ni  čudno,  da  Maja  Šivec  išče  skrite  pomene,  like  in  obraze  tudi  v  "neživih"  strukturah  narave,  posebno  v  kamnih  in  skladih,  kjer   se   ostremu   očesu  fizionomije  človeških  potez  in  obrisi  teles  pogosto  ponujajo.  Njena  odlična  serija  fotografij  takšnih  v  naravi  skritih  podob  "Obrazi  Tokashikija",  nadgrajuje  to  temo  z  izbranim  likovnim  občutkom  in  domišljeno  kompozicijo  fotografij.     Fotografije  na  tej  razstavi  niso  le  napete  svetločutne  opne  rojstva  pričakujočih  teles,  temveč  hkrati  tudi  navdihujoča  zvočna  partitura  prebujajočega  življenja  ter  likovno  kodiran  zvočni  zapis,  ki  pozornemu  ušesu  odpira  brezštevilne   odtenke  glasbenega  mikrokozmosa,  ki  se   dogaja  v  materinem  telesu  in  vabi,  da  ga  na  otvoritvi  razstave   tudi  zaslišimo.   
um. zgod.  Lado  Jakša

Maja Šivec se je rodila v Slovenj Gradcu, sedaj živi in ustvarja v Mariboru. Leta 2001 je uspešno zaključila Ekonomsko Poslovno fakulteto v Mariboru, vendar se po študiju popolnoma posveti kreativni fotografiji. Dlje časa je bila zaposlena v Foto klubu Maribor, katerega aktivna članica je od leta 2000. Velik del fotografskega znanja je pridobila od fotografa Bogomira Čerina in Fotokluba Maribor. Udeležuje se različnih fotografskih seminarjev, tečajev, delavnic in kolonij.  Samostojno in skupinsko razstavlja tako doma kot v tujini, za ustvarjalnost na področju fotografije pa je prejela številna priznanja in nagrade.
www.majasivec.com
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebuješ Javascript