GS3310

Moje telo je substanca, krvavo mesena posoda, bojno polje v katerega
so vgravirane vse bitke moje večno spremenljive se identitete. Moje
telo je živa snov, ki se razteza in napihuje, raste in krči, kot napihljiva
membrana katere notranja vsebina ni samo sveti duh in racionalni um,
temveč tudi vsa tista zdriz, scalina, slina, drek, kri, meso, ki me vedno
znova opominja o prisotnosti tukaj in zdaj. Ko oko potuje po kožnati
površini se to združevanje svetosti in profanosti zdi tako nepopolno,
izpraznjeno, manjkajoče in si želim, da njegova otipljiva površina ne
bi vsebovala vonja znoja nabranega v kotičkih gub, da bi ne čutil več
toplote krvi kako se počasi vije in pretaka, da se dlan, ki se dotika,
drsi, raziskuje ne bi zatikala ob vse te odvečne dlakave površine, ki
spominjajo na opustošene stepske pokrajine. Včasih si želim, da bi vso
to polnost izpraznil, kot izpustiš zrak iz balona, da bi telo postalo le list
papirja, neobčutljiva dvodimezionalna površina. Potem bi ga končno
lahko vzel za svojega, ga raziskoval in se z njim igral. Vzel bi škarje ali
ostro rezilo, zarezal vanj in trgal, razkosaval, gnetel, oblikoval in hkrati
uničeval. Brez Hanibalovsekga ekscesa. Brez abjektnosti in njenega
glasnega kričanja v obraz, kdo sem in kje so moje skrajne meje. Iščem
torej čisti kirurški rez, brez krvavega, mesenega gnusa, ki me vedno
znova opominja na večno prisotnosti in minljivosti tistega trpečega
srednjeveškega telesa. Iščem tebe, novo futuristično telo, nevezanega
na občutek bolečine in trpljenja, odrešenega in razbremenjenega
emocij, strasti, povezav, ki me določajo vedno znova kot le človeka.
Čisti rez, izsek, detajl, košček mojega telesa vzamem, izrežem, kot
odtujeno pokrajino, tujo entiteto, ki ne diha, ne boli ne kriči. Vzamem
torej košček, ki ni mesenost, ni senzacija, ni čustvo in ne bolečina.
Je zgolj estetizacija površine in njeno poigravanje neskončno možnih
permutacij. Simulacija. V tej igri fragmentacije sem končno osvobojen,
najden, nor. V tej igri sem raztopljen in odrešen večnega iskanja svoje
izmuzljive identitetne. V tej igri sem prost in igriv, končno izgubljen.
Postajam neboleči drugi. Tujec. Fantazma.

Projekt GS3310 v svojem jedru raziskuje možnosti reprezentacije
človeškega telesa, ki je izrazito usmerjen v samo-raziskovanje, samoanalizo
podobe - telesa Lorenke Stropnik in Janeza Vidriha. Vznik
kreativnosti obeh avtorjev izhaja iz močne obsesije do spoznavnosti
lastnega obraza in telesa, njunih detajlov in možnosti prenosa le
teh v vizualno govorico. Med samim procesom pa avtorja naletita
na kontradiktoren učinek. Namreč s tem ko se približujeta, secirata
in datirata njuno kožnato površino, z namenom da bi spoznala ali si
dokončno razkrila skoraj neopazne fragmente njunih podob, se dogaja
ravno nasprotni učinek. Namesto globine, taktilnosti, čutnosti vidimo
odtujene fragmente, delčke, kose portretnih površin, ki komaj da še
ohranjajo telesno referencialnost. Ti fragmenti podob pa ne učinkujejo
na nas kot neke vrste zavržek, abjekt, temveč prej kot izrazito vabljiva
estetska površina, ki presega fotografsko mesto datiranja in/ali
dokumentacijo, ter uhajajo v slikovito polje abstrahiranja. Še več,
fragmentacija njunih podob in ponovno združevanje posameznih
delcev v novo celoto, ustvarja drugačne podobe, skoraj fantazmične,
ki ohranjajo idejo človeške podobe – telesa le še kot odmev ali
reminiscenco in prehajajo v drugačna, nezamejena, še neraziskana
polja naših podob - telesa onkraj identitetne in socialne pripadnosti.
Tekst: UV

O avtorjih:
Myx je avtorska skupina arhitektke Lorenke Stropnik in oblikovalca
Janeza Vidriha, ki raziskujeta fotografsko formo skozi scenografijo
posnetkov; postprodukcijo z digitalnimi mediji ali skozi način
prikaza materiala. Leta 2007 sta s svojo prvo skupno razstavo
poimenovano Controlled Coincidence (San Martino del Carso,
Italija) predstavila plastenje in filtriranje ene ali večih fotografij skozi
drugo. Rezultat je popolnoma nepredvidljiva abstraktna podoba,
bogata v barvi in strukturi, ki pa v detajlu zopet asociira na nekaj
konkretnega. Sicer kot razstavni prostor uporabljata spletne portale,
kjer objavljata različne projekte:
www.visual3ps.blogspot.com
www.belala.blogspot.com
www.controlledcoincidence.blogspot.com