Leto mineva 170 let, odkar je bila na skupni seji francoske Akademije znanosti in Akademije lepe umetnosti leta1839 slovesna razglasitev dagerotipije (ime je dobila po izumitelju), ki velja za rojstni datum fotografije. Izumitelj Louis Jacques Mandé Daguerre je posrebreno bakreno ploščo izpostavil jodovim param in jo osvetljeval v cameri obscuri le dobrih 30 minut. Pozitiv je razvil s parami živega srebra in fiksiral z raztopino kuhinjske soli. Dobil je unikat v zrcalni obliki. Postopek je bil drag in ekspozicijski čas še vedno zelo dolg, zato je bil bolj primeren za slikanje tihožitij kot portretov.
Le dve leti pozneje, 1941., je William Henry Fox Talbot patentiral talbotipijo, ali, kot jo je sam poimenoval, kalotipija. Gre za prvi negativno – pozitivni postopek, ki je omogočil razmnoževanje enakih slik. Namesto kovinske plošče je uporabil papir, ki ga je prepariral s srebrovim nitratom in ga vstavil v kamero. Po osvetljevanju je dobil negativni posnetek, ga prepojil z voskom in dobil negativ. Ta mu je omogočil nadaljnje kontaktno kopiranje in s tem preprosto razmnoževanje. Sliko je fiksiral v raztopini kuhinjske soli.
George Eastman, ustanovitelj Kodaka, je posebno znan po tem, da je leta 1884 uvedel film. Leta 1888 je patentiral boks kamero, ki je vključevala film v zvitku. Že leta 1890 je podjetje Kodak dalo na trg prvi fotoaparat, imenovan Brownie. Kamera je imela preprosto lečo, v notranjosti pa film s 100 posnetki, vsemi v okrogli obliki. S prodajnim sloganom ''Vi pritisnite gumb, ostalo naredimo mi'', je podjetje Kodak približalo fotografijo množicam.
Fotografi so kaj kmalu ugotovili, da Kodakov slogan ni dovolj in je za dobro fotografijo potrebno nekaj več. In ni naključje, da so bili prvi portretni fotografi slikarji, ali pa so se fotografi zgledovali po slikarjih. Fotografija (prvi je izraz fotografija uporabil John Herschell leta 1839) izhaja iz grških besed za svetlobo in pisanje (foto = svetloba luč; graphien = pisanje) je lahko tudi umetnina in kot vsaka slika ni umetnina, veljajo za fotografijo iste zakonitosti likovne umetnosti, kot veljajo za slikarstvo in grafiko.
Za avtorsko fotografijo velja, da je najprej ideja, zamisel, ki se jo s pomočjo fotografije realizira ter se jo gledalcu predstavi kot ideja zamisli, nastale v glavi ustvarjalca. Tudi tiste na videz naključne stvaritve, ujete v trenutku, so v prvi vrsti stvaritev fotografa, šele nato je to dokument časa, ujet ali zamrznjen trenutek v času neskončnosti. In to je največji čar fotografije, ki nas tako navdušuje in preseneča.
Vse fotografije na letošnji razstavi so bile ustvarjene z najnovejšo fotografsko tehniko,. digitalno tehniko, ki je v zadnjih letih tako napredovala, postala tako popolna, da skoraj ni mogoče posneti tehnično nepopolne fotografije. Fotografi imajo tako v rokah orodje, s katerim lahko ustvarjajo brez posebnega tehničnega znanja, tako da sta ostali le domišljija in ustvarjalnost.
Prav temu je bila namenjena letošnja razstva članov FG Maribor, ki bo do konca leta na ogled v Fotogaleriji STOLP.

foto: Iztok Šumak - Malena

Razstavljajo:
ANGLEITNER Gerhard
BRUNČKO Aleksander
ČATER Herman
ČERLE Ivo
GUMZEJ I. Gorazd
HARIH Gregor
JELNIKAR Janko
KIRBIŠ Anita
KODRIČ Danijel
KOS Saša
KOSI Pavel
MARKELJ Aleks
MARKELJ Miloš
MARINIČ Jože
MOHORIČ Srdan
PODOVŠOVNIK Uroš
PUKŠIČ Miha
RITONJA Branimir
ŠIVEC Maja
ŠUMAK Iztok
TURČIN Zlatan
VODUŠEK Mitja
VREČKO Matjaž