Datum in kraj rojstva: 9.7.1964 v Mariboru
Izobrazba: univ.dipl.ing.kem.tehnol., doktor tehniških znanosti
Zaposlen: UM, Ekonomsko poslovna fakulteta
Clan Fotokluba Maribor od leta 1993;
Avtor 9-ih samostojnih razstav (Maribor, Ljubljana, Ptuj);
Sodeloval na 37-ih skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini (Italija, Avstrija, Anglija, Hrvaška, Indija, Avstralija, Andora);
Soavtor 8-ih multimedijskih performansov z diapozitivi (2-krat na Borštnikovem srecanju)
Dobitnik 7-ih nagrad v Sloveniji in v tujini za fotografsko ustvarjanje ter dobitnik 4-ih diplom;
Podeljen naslov fotograf 1.razreda s strani Fotografske zveze Slovenije (1996).

Samostojne razstave (izbor):
1992, avla Pedagoške fakultete, Maribor
1993, Foto salon , Maribor
1993, avla Univerzitetne knjižnice, Maribor
1993, galerija KUD France Prešeren, Ljubljana
1994, Galerija Media Nox, Maribor
1994, Mestna hiša, Ptuj
2002, razstavišce Univerzitetne knjižnice, Maribor

Skupinske razstave (izbor):
1992, Il Companone d'Oro, 8 Concorso Internationale di Fotografia, Bergamo, Italija
1993, International Exhibition of Photography, Sydney, Avstralija
1994, 3rd Austrian Super Circuit, Linz, Avstrija
1994, 32. slovenska razstava fotografij, Kranj
1994, 7.Internationaler Fotosalon, Burghausen, Nemcija
1995, Mundial fotofestival, Rovinj, Hrvaška
1996, 22.slovenska razsztava diapozitivov, Nova Gorica
1996, 5th Austrian Super Circuit, Linz, Avstrija
1997, Royal Photographic Society International Slide Exhibition, Anglija
1999, Kamen, Piran
2004, 30th Smethwick International Exhibition, Anglija

Dialogi zaznavanja
Cikel 'Dialogi zaznavanja' opredeljuje zelo subtilna estetika. Avtorjeva umetniška vizija je do neke mere realisticna, vendar neprestano sublimirana. Prepoznavnost in neprepoznavnost komunicirata na nacin elementarnega tozemskega dualizma, ki odpira drugo dialoško usmeritev, namrec razmerje med fizicnim in metafizicnim. Radonjicevo estetiko lahko razumemo kot nekakšen 'doors of perception', kot bi temu rekel Aldous Huxley. Vrata dojemanja poosebljajo abstraktni elementi. Abstraktnost je možno interpretirati tudi kot 'rumeno megleno steno' (opredelitev Carlosa Castanede), kot nekakšno membrano. V onostranstvu se lahko obravnavani dualizem replicira (potencialni onostranski odnos med figuraliko in abstraktnostjo), vendar lahko o tem premišljamo zgolj v okviru 'pesniškega medvrsticja', ki ga ponujajo fotografije. Radonjiceva estetika sicer ni rumena, kot Castanedina meglena stena. Rumena membrana se manifestira v razlicnih, subtilno izbranih barvnih odtenkih, obcasno tudi v crno beli maniri, ki je morda za dojemnje tovrstnih vsebin in fotografskega medija še vedno najbolj prepricljiva, ceprav bi se dalo tudi tozadevno razmišljati o dialogih zaznavanja. Zanimivo je, da so fotografije dopolnjene s stihi Liljane Jarh, kar na prav poseben nacin govori o zgoraj obravnavanih razmerjih. V mislih imamo razmerje med animo (ženski aspekt/podzavest po carlu Gustavu Jungu) in animusom (moški aspekt/zavest). Izpostaviti velja še en antagonizem, ki govori v prid Radonjicevi estetski in vsebinski usmeritvi oziroma v prid postavitvi obravnavanega ciklusa. Zdi se, da sta se 'ženska pisava' in moška vizualna percepcija znašli na skupnem umetniškem imenovalcu.
Tomaž Brenk†

Vsako umetniško ustvarjanje izvira iz opazovanja. Tisto, ki je usmerjeno navzven, se poveže z enakovrednim navznoter in omogoci pristno razmerje med umetnikom-fotografom ter snovjo opazovanja. Izbira tako ni nakljucna, saj veljajo za ustvarjalno moc iste zakonitosti, ki sestavljajo vso cudežnost narave, planeta ali vesolja. Umetnik sledi vzgibu kot voda svojemu krogu v neprekinjenem ustvarjanju sveta. Ali kot je napisal Hesse: »…meje med nami in naravo drhtijo…in ne vemo ali je izvor slik na naši mrežnici posledica zunanjih ali notranjih vtisov.« Kar je dano opazovalcu od zunaj, je dano vsem. Svet, ki je dan fotografu Gregorju Radonjicu odznotraj, toliko bolj, ker se ga zaveda, pa omogoca, da izrezi pokrajin ali dozorele podrobnosti, izražajo notranje gibanje in vsebino. Videti zna skrivnostnost v vsakdanjih prizorih. Zazna in ustavi tudi to, kar se prikaže le bežno, da ne ostane neodkrito na poti. Do vode (cikel Valovanja) ima avtor poseben odnos. Spremljati zna njeno mehko površino, igrivost, kristalne obrise, linije odsevov. In ve, da so v vecni spremenljivosti neskoncne podobe, h katerim se vraca. Fotografije Gregorja Radonjica vlecejo vase. Omogocile so mi izraziti sebe s pesmijo (cikel Dialogi zaznavanja) na drug, sliki vzporeden nacin.
Liljana Jarh