O razstavi Viva la revolution
1959 - leto, ko se čas na Kubi za večno ustavi. Kubanska revolucija. Zmaga revolucionarjev - Fidel Castro, Raul Castro, Camilo Cinfuegos in seveda Che Guevara - liki, ki so zaznamovali zgodovino in jo močno zaznamujejo še danes. Tesne, umazane ulice polne revolucionarnih napisov in podob. Na njih pa življenje, ki je bujno kot rastlinje po deževnem dnevu. To je Kuba. Dežela, ki živi in diha. Komunistični režim, ki je preživel pol stoletja, ustvarja unikaten socialni ekosistem, ki mu v svetu ni primere. Za človeka iz kapitalističnega sveta skoraj nerazložljivo, kaj šele doumljivo. Prav zaradi tega je potrebno Kubo doživeti, jo okusiti in spoznati, da bi lahko razumel njeno globino.

Vsaka dežela diha. Vsaki bije srce. Vsaka ima svojo dušo. Vsaka govori svojo zgodbo. Lahko diha hitro, lahko počasi, srce ji lahko bije enakomerno ali sunkovito, duša je lahko čista ali umazana, zgodba je lahko zanimiva ali dolgočasna. Dežela  živi. Kdo daje deželi ključne elemente, kdo jih uravnava in kdo jo ohranja pri življenju? To so ljudje – njeni prebivalci. Zdi se, da posamezen človek nima velikega vpliva v tako velikem ekosistemu . Pa vendar temu ni tako. Vsakdo ustvarja zgodovino, vsakdo spreminja elemente dežele, pa naj bo to v minimalni obliki ali pa le za kratek čas. Seštevek sprememb vseh elementov je način življenja dežele. Prav zaradi tega je pomemben prav vsak človek. Tako kot je vsaka dežela unikatna, je vsak človek unikaten. Unikatno je njegovo razmišljanje, unikatna so njegova dejanja. Ujeti človeka, kot osnovni element dežele, pri njegovem razmišljanju ali dejanju je nekaj neprecenljivega, saj nam da vpogled v življenje dežele. Ne glede na človekovo mišljenje, hotenje, želje, dejanja,... njegovo telo govori zgodovino, zgodovino dežele, zgodovino preteklega zeitgeista. Bolj kot vsak drug del telesa, je obraz tisti, ki pove največ, je najbolj ekspresionističen. Vsaka guba govori svojo zgodbo, svojo skrb, svoje veselje. Vsaka, še tako nenamerna in podzavestna poza, izraz na obrazu, kretnja rok ima svoj pomen in svojo zgodovino.
Razstava Viva la revolution nam prikaže prav zgoraj omenjene prvine. Fotograf se poda na ulico in prikaže ljudi v njihovem »naravnem« okolju. Fotograf vdre v njihovo zasebnost, v njihova razmišljanja in dejanja. Čeprav gre le za ukraden trenutek, nam ta podaja zgodbo posameznika. Fotograf  spektatorja postavi v samo razmišljanje in ga konfrontira s portretirancem. Portreti so subtilni, a hkrati ekspresionistični. Portretirancev fotografski aparat ne zmoti, zato mu dajejo edinstveno priložnost zajetja dejanskih čustev in razmišljanj. Fotograf se ne osredotoča zgolj na eno etnično skupino, zgolj na določeno starostno skupino, ampak motiv postane vsak, ki na fotografa naredi vtis.
Raznolika dežela kot je Kuba,  fotografu po eni strani nudi nešteto motivov, po drugi strani pa mu nastavlja past, saj le s težavo lahko zajame celoten spekter ljudi. Da bi se izognil pasti, je potrebna zahtevna študija, ki da fotografu občutek za določeno etnično, starostno,… skupino. Razstava Viva la revolution se trudi ravno to. Trudi se, da bi bila reprezentativna, da bi bili akterji kar se da zgovorni, trudi se, da bi orisala spreminjajoče se elemente, ki določajo ali dežela diha hitro ali počasi, ali ji srce bije enakomerno ali sunkovito, ali je duša umazana ali čista, ali je zgodba zanimiva ali dolgočasna, torej elemente, ki dajejo deželi življenje in jo ohranjajo pri življenju.

Gregor Harih,
fotograf

Gregor Harih - biografija
Gregor Harih se je rodil leta 1985 v Mariboru. Po končni osnovni šoli in gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer je leta 2009 tudi diplomiral. S fotografijo se je srečal že kot majhen otrok, ko je prvič posegel po starem dedkovem fotoaparatu Werra. Od takrat naprej je fotografija postala stalnica v njegovem vsakdanu. Ob prihodu digitalne fotografije, ki je revolucionirala fotografski svet, pa se je s fotografijo pričel ukvarjati še bolj intenzivno. Tako je leta 2000 pričel ustvarjati z digitalnim fotoaparatom.
Gregor Harih je fotograf samouk. Pričel je s fotografijo narave in se je specializiral na pokrajinsko fotografijo. Skozi čas pa ga je vedno bolj zanimal človek. Tako je kmalu pričel tudi s portretno, modno, glamurozno in eksperimentalno fotografijo, posebno pa ga zanima ulična fotografija. V svojih fotografijah človeka zelo rad umešča v prostor, tako se trudi ustvariti nerazdružljivo simbiozo med človekom in prostorom, ki še dodatno podkrepi dokumentarnost fotografije. Njegove fotografije predstavljajo dokument časa, kjer zraven očitne dokumentarne note svojim fotografijam doda maksimalno mero estetike, kar dokumentarnost poveliča v umetnost. Njegove fotografije so velikokrat črnobele, saj se tako giblje v čistejšem okolju, ki omogoča večjo izraznost in izpovednost. S fotografskim aparatom orisuje vsakega človeka posebej. Trudi se, da z odločilnim posnetkom okarakterizira esenco portretiranca. 
Skozi veliko veliko eksperimentiranja in branja literature so njegove fotografije pridobivale na fotografski kakovosti, izraznosti in unikatnem umetniškem stilu. Svojim fotografijam doda unikaten, moderen in svež pridih. V enostavnih motivih najde kompleksne vzorce, teksture, barve,… in obratno. Njegov glavni cilj je ujeti resnične občutke, zgodbe z največjim nivojem estetike in kakovosti.
Gregor Harih trenutno deluje kot umetniški fotograf. Na svoji fotografski poti pa se je srečal tudi s komercialno fotografijo in objavljal v številnih publikacijah. Sodeluje s številnimi revijami, kjer objavlja svoje umetniške in komercialne fotografije, umetniške fotografije pa so bile uporabljene tudi za koledarje. Sodeluje tudi z oblikovalskimi studiji in oglaševalnimi agencijami. Plod sodelovanja je bila tudi izdaja priložnostne poštne znamke z umetniško fotografijo v letu 2009. Na področju krajinske fotografije  je sodeloval z internacionalnimi podjetji na področju foto - založništva. Od leta 2007 je tudi član Fotokluba Maribor, kjer aktivno sodeluje. Živi in dela v Mariboru.
Njegov moto: Fotografija je nikoli končana zgodba zgodb.

Formalna izobrazba:
1992-2000: Osnovna šola Ivana Cankarja, Maribor, Slovenija
2000-2004: 2. Gimnazija Maribor, Slovenija
2004-2009: Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, Slovenija
2009-........: Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, Slovenija

Skupinske razstave:
2004: Lepote narave, Druga gimnazija Maribor, Maribor, Slovenija
2006: Lent po Lentu, razstavišče: CafeCafe, Maribor, Slovenija
2009: Razstava STA, razstavišče STA Travel Cafe, Ljubljana, Slovenija
2009: Razstava fotografij Fotokluba Maribor, Novi Sad, Srbija
2009: Klubska razstava Fotokluba Maribor, Fotogalerija Stolp, Maribor

Samostojne razstave:
2006: Barve Lenta, razstavišče: Cafecafe, Maribor, Slovenija
2006: Biseri Pohorja, OŠ Ivana Cankarja, Maribor, Slovenija