Poezija skritih pogledov

Ko se podamo skozi mesta, ki jih je v svoj objektiv ujel Branimir Ritonja, se pred nami razkrivajo podobe, ki jih najverjetneje nismo opazili, ceprav smo ta ista mesta doživeli tudi sami. Avtor namrec išce skrivne koticke, razkriva predele in poglede, ki radovednemu turistu ostajajo skriti. Išce dušo mesta dalec stran od blešcecih znamenitosti
in obicajnih zanimivosti. In jo tudi najde. Tako v neprivlacnih ulicah, kot v nakljucnih mimoidocih, v propadajocih stavbah in vsakdanjih receh. Njegove fotografije nosijo duh brezcasnosti, ponekod pa je zabrisana
tudi geografska pripadnost in tako imamo obcutek, da bi fotografija lahko nastala kjerkoli. Crno bela tehnika, ki se je fotograf poslužuje, daje pripovedi potrebno ostrino in brezkompromisnost. Tako so kontrasti še bolj izraženi, igre svetlobe in senc pa bolj izrazite in pripovedne. Poetiko Branimira Ritonje zaznamuje geometrija pogleda. Slika, ki se odpira pred gledalcem je razrezana, velikokrat razdeljena na vec posameznih enot, ampak zmeraj skonstruirana tako, da je celota odlicno uravnotežena in da zveni ubrano. Poeticnost vsakdanjosti izzveni v polno. Avtor sliko gradi s pomocjo likovnih elementov, ki gledalca pritegnejo in vodijo skozi njegove fotografije. Z izjemnim obcutkom za kompozicijo in perspektivo združuje preplet križajocih se linij, tako zgrajene podobe pa dobijo nov in globlji, simbolicni pomen.

Avtor se poigrava z geometricnimi formami ter prepleta horizontalne in vertikalne linije.V ospredje je velikokrat postavljen element, npr. drevo ali ograja, ki pogled odvlece v ozadje in ta znacilnost se ponavlja na velikem delu razstavljenih fotografij. Še ena ikonografska posebnost del Branimira Ritonje pa je vecdelna zgradba fotografij. Na prvi pogled se zdi kot da bi šlo za kolaže, sestavljene iz vecih razlicnih pogledov, tako nenavadno namrec deluje kompozicija fotografije. In vendar gre za dejanski pogled, ki pa ga lahko opazi le izurjeno fotografovo oko. Posamezni deli fotografije so združeni v kontrastu, bodisi formalnem ali vsebinskem, ampak vselej skladno povezani v uravnoteženo celoto. Tako se prepleta staro in novo, ostanki zgodovine s sodobnim duhom, ki vdira v ta prostor, prepletajo se organske in geometricne oblike, s tem pa se odpira tudi možnost razlicnih interpretacij, ki zgodbo dvignejo na simbolno raven.

Bratislava
Mesto kontrastov, kompilacija razlicnih arhitekturnih slogov, kjer je duh preteklosti pustil svoje sledi, sedanjost pa daje svoj vidni pecat. Na eni strani propadajoci ostanki socializma, na drugi strani veliki trgovski centri z ogromnimi, blešcecimi reklamami. Fotograf se je tu mudil na študijskem bivanju, mesto samo pa ni osvojilo njegovih simpatij.

Maja Vuksanovic